Ameriški predsednik Donald Trump je izdal neposredno opozorilo iranskemu vodstvu in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti, kar predstavlja eno najbolj neposrednih groženj teheranskemu režimu do sedaj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej se je prek svojih svetovalcev odzval z opozorilom, naj bodo ZDA previdne, saj bi morebitno vmešavanje po njegovih besedah destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarskega zloma in rekordnega padca vrednosti iranskega riala, trajajo že peti zaporedni dan in so se razširili na več provinc. Po poročanju mednarodnih agencij je v spopadih s silami državne varnosti že prišlo do smrtnih žrtev in ranjenih, med ubitimi pa naj bi bil tudi član iranske revolucionarne garde. Medtem ko iranski predsednik Masoud Pezeshkian priznava upravičeno nezadovoljstvo prebivalstva zaradi slabega upravljanja države, trda linija znotraj režima za nemire krivi tuje sovražnike, vključno z Izraelom in ZDA.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob prazniku rojstva imama Alija obiskal socialnovarstveni center "Hiša deklic Irana". V spremstvu ministra za sodelovanje, delo in socialno varnost Ahmada Midarija se je predsednik srečal s skupino deklic in mladostnic, ki so v oskrbi države zaradi izgube staršev ali neustreznih družinskih razmer. Predsednik Pezeškian se je z varovankami centra pogovarjal o njihovih potrebah in pogojih bivanja v ustanovi. Obisk je bil organiziran v okviru obeleževanja dneva očetov, ki v Iranu sovpada z verskim praznikom. Namen dogodka je bil izkazati državno podporo ranljivim skupinam prebivalstva, predvsem sirotam in mladostnikom brez ustreznega starševskega varstva. Predsednik je poudaril pomen socialne oskrbe in vloge državnih institucij pri zagotavljanju varnosti in izobraževanja za otroke, ki so ostali brez družinske podpore.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Republikanski kongresniki so kritizirali Trumpovo opozorilo Iranu, češ da ima Amerika dovolj težav doma. Mediji so poročali o Trumpovem odzivu na proteste v Iranu in ga opisali kot osamljenega pri tvitanju iz spalnice.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, je Trump jasno poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri bombardiranju iranskih ciljev, če bo država poskušala obnoviti svoj program bogatenja urana ali razvoj balističnih raket. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih, da naj bi Teheran skrivaj oživljal svoje jedrske zmogljivosti, kar Washington razume kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. Poleg jedrskega vprašanja je Trump pozornost namenil tudi notranjepolitičnemu dogajanju v Iranu, kjer potekajo obsežni protivladni protesti. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih demonstrantov. Uporabil je izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in napolnjena" (locked and loaded), kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti za takojšen vojaški odziv v primeru nadaljnjega prelivanja krvi na iranskih ulicah. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na grožnje že odzval, kar kaže na to, da diplomatski odnosi med državama ostajajo na najnižji točki. Trumpova administracija s temi izjavami potrjuje tesno vojaško zavezništvo z Izraelom, hkrati pa vzpostavlja pogoje za potencialno novo vojaško intervencijo na Bližnjem vzhodu, ki bi sledila preteklim zračnim napadom na iransko infrastrukturo.

Iranske oblasti so v luči naraščajočih napetosti in notranjih nemirov stopnjevale svojo retoriko proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve države. Svetovalec vrhovnega voditelja Ali Šamhani je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bo Teheran »odsekal roko« vsakemu posamezniku ali državi, ki bi poskušala poseči v suverenost Irana. Šamhani je poudaril, da gre pri vprašanju notranje varnosti za rdečo linijo, na katero se bo država odzvala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istočasno so v mestu Hamadan na zahodu države potekala pro-vladna zborovanja, kjer so udeleženci obsodili nedavne nemire in izrazili podporo islamskemu sistemu. Dogodki se odvijajo v ozračju stopnjevane konfrontacije z Zahodom in po aretacijah protestnikov v Teheranu. Iransko politično vodstvo poskuša s kombinacijo ostrih groženj tujini in organizacijo množičnih shodov doma stabilizirati razmere, potem ko je predsednik Pezeškian razglasil stanje, ki ga opisuje kot totalno vojno z Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

V več iranskih mestih so peti zaporedni dan potekali množični protesti zaradi gospodarskega zloma, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in lokalnih virov je bilo ubitih najmanj šest ljudi, med njimi tudi član varnostnih sil, ko so se demonstranti spopadli s policijo v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, ko so trgovci zaradi rekordno nizke vrednosti riala zaprli svoje trgovine, nato pa so se razširili na univerzitetne kampuse in provincialna središča. Zaradi krize je odstopil guverner centralne banke Mohammad Reza Farzin, medtem ko inflacija v državi presega 40 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na zaostritev razmer odgovoril z novo grožnjo in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Trumpove izjave zavrnil in poudaril, da so iranske sile v stanju visoke pripravljenosti, vsako vojaško dejanje pa bo zahtevalo visoko ceno. Do zaostritve prihaja v času, ko so ZDA in Izrael že junija izvedli napade na iranske jedrske objekte, kar dodatno destabilizira varnostne razmere v celotni regiji.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

V Iranu so se nadaljevali protesti zaradi gospodarskih težav, pri čemer je bilo več ljudi ubitih in ranjenih, vključno s pripadnikom IRGC. Pojavile so se informacije o protestih v Teheranu in drugih mestih. Medtem pa poročilo napoveduje konflikte na Bližnjem vzhodu, vključno s Sudanom, Jemenom in Gazo, kot ključna žarišča v letu 2026.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo grožnjo posredovanja v Iranu in trdil, da gre bolj za nafto kot za svobodo govora. Iranski uradniki so ostro obsodili izjave Trumpa in izraelskega zunanjega ministrstva glede protestov.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

V Teheranu so z obsežno slovesnostjo v velikem molitvenem prostoru imama Homeinija obeležili šesto obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu leta 2020. Iranski predsednik Masud Pezeškian je v svojem nagovoru poudaril neomajno zavezanost iranskega ljudstva načelom pokojnega generala in potrdil nadaljnje upiranje Irana silam, ki jih je označil za arogantne svetovne velesile. Slovesnosti so se udeležili številni visoki politični, vojaški in kulturni predstavniki ter množica privržencev, ki so počastili spomin na poveljnike odporniškega gibanja. Pezeškian je v govoru izpostavil Solejmanijevo dediščino kot simbol odpora, pri čemer je poudaril, da njegova smrt ni oslabila iranske odločnosti, temveč jo je utrdila. Dogodek odraža trenutno politično napetost v regiji, saj Iran skozi tovrstne komemoracije utrjuje svojo zunanjepolitično držo in notranjo enotnost. General Solejmani je bil ključna osebnost pri širjenju iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu, njegova smrt pa še vedno ostaja osrednja točka iranske retorike proti Zahodu.

V Teheranu so v četrtek, 2. januarja 2026, pripravili osrednjo slovesnost ob šesti obletnici smrti generala Kasema Sulejmanija, ki se je je v veliki mošeji Imam Homeini udeležila množica ljudi in visoki državni predstavniki. Med prisotnimi so bili iranski predsednik Masud Pezeškian, poveljnik sil Kuds, general Ismail Kani, ter namestnik vrhovnega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC), general Ahmad Vahidi. Na dogodku so se zbrali tudi številni tuji predstavniki in družinski člani padlega generala, kar odraža trajajoč pomen Sulejmanijeve zapuščine v iranski zunanji in obrambni politiki. Slovesnost je spremljala močna prisotnost civilne in vojaške elite, kar poudarja simbolno vlogo, ki jo Sulejmani še vedno zaseda v iranskem državnem aparatu. Dogodek se je odvil v času poostrenih varnostnih ukrepov in organiziranih prometnih omejitev v prestolnici. Prisotnost tujih delegacij nakazuje na iranska prizadevanja za ohranitev regionalnih zavezništev, ki jih je v času svojega delovanja vzpostavljal prav Sulejmani kot ključni strateg iranskih operacij v tujini.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v Teheranu udeležil slovesnosti ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, kjer je v nagovoru poudaril odločenost države za nadaljevanje poti 'poveljnikov odpora'. Pezeškian je Solejmanija označil za edinstven zgled na moralnem, družbenem in vojaškem področju ter izpostavil njegovo vlogo pri obrambi zatiranih. Dogodka v teheranski mošeji Mosalla so se udeležili tudi predsednik sodstva ter številni visoki politični in vojaški predstavniki. Predsednik je med slovesnostjo ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in Izraela, ki jih je obtožil izvajanja državnega terorizma. V svojem govoru je izrazil pripravljenost na mučeništvo in poudaril, da iranska vlada ne bo odstopila od svojih strateških ciljev v regiji. Pezeškian se je s tem odzval tudi na nekatere notranjepolitične kritike glede izbire ministrov, s čimer je želel utrditi svojo podobo odločnega voditelja, zavezanega idealom islamske revolucije. Slovesnost odraža trenutno napeto politično vzdušje na Bližnjem vzhodu in utrjuje kult osebnosti pokojnega generala kot simbola iranskega vpliva.

Mohsen Hadžimirzaji, vodja kabineta iranskega predsednika Masuda Pezeškijana, je v uradni izjavi poudaril, da predsednik uživa popolno in neomajno zaupanje v vse člane svojega kabineta. Izjava je bila podana kot odziv na nedavne medijske interpretacije predsednikovih besed glede ministra za kmetijstvo, ki so v javnosti sprožile ugibanja o morebitnih razpokah znotraj vladne ekipe. Hadžimirzaji je pojasnil, da so tovrstna ugibanja neutemeljena in da vlada deluje usklajeno. Po besedah vodje kabineta se vlada pod vodstvom predsednika zavzeto trudi reševati težave državljanov, pri čemer je enotnost ministrskega zbora ključnega pomena za učinkovito izvajanje politik. Poudaril je, da predsednik neposredno podpira delo vseh resorjev in da ni nobenih dvomov o strokovnosti ali legitimnosti izbranih ministrov. Takšna javna zagotovila so v iranskem političnem prostoru pogosta v obdobjih, ko se vlada spopada z gospodarskimi pritiski ali kritikami v parlamentu, saj služijo kot instrument stabilizacije notranjepolitičnih razmer.

Donald Trump je zagrozil z ukrepanjem, če bo Iran ubil protestnike. Protesti so se začeli zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, ki jih je poslabšala hiperinflacija in zahodne sankcije. NBC News je proteste omalovaževal kot zgolj gospodarske, ne pa kot proti-režimske.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

V iranskem mestu Kom je potekala slovesnost v čast profesorju Mohamadu Aliju Mahdaviju Radu, ki velja za pionirja na področju raziskovanja in poučevanja humanističnih ved ter koranskih študij. Dogodka so se udeležili visoki predstavniki države, vključno z ministroma za kulturo in znanost, predstavniki univerz ter verskimi voditelji. Na prireditvi sta bili predstavljeni dve novi znanstveni deli, ki sta nastali kot poklon profesorjevemu dolgoletnemu delu na področju interpretacije Korana in hadisov. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tej priložnosti poslal posebno sporočilo, v katerem je izpostavil izjemne znanstvene in kulturne dosežke profesorja Mahdavija Rada. Predsednik je poudaril pomen profesorjevega prispevka k moralnemu in intelektualnemu razvoju družbe. Slovesnost je služila kot uradno priznanje njegovemu akademskemu delu, ki združuje tradicionalno versko izobrazbo s sodobnimi raziskovalnimi metodami v humanizmu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je sklenil dvodnevni delovni obisk v provinci Čahar Mahal in Bahtijari, kjer se je mudil v okviru prizadevanj za regionalni razvoj. Med bivanjem v prestolnici province Šarekord se je udeležil seje Sveta za načrtovanje in razvoj ter se sestal z lokalnimi gospodarskimi akterji. Predsednik je poudaril, da sta strokovnost in usposobljenost ključna pogoja za imenovanje vodstvenih kadrov, ki morata prevladati nad političnimi prepričanji. Obisk je bil namenjen neposrednemu pregledu infrastrukturnih projektov in reševanju gospodarskih težav v tej regiji. Pezeškian je izpostavil, da je reforma upravljanja prvi korak k učinkovitemu reševanju nakopičenih problemov prebivalstva. Po številnih srečanjih z aktivisti na področju gospodarstva in lokalnimi uradniki je predsednik z delegacijo zapustil provinco in se vrnil v Teheran.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnih izjavah javnosti pojasnil postopek izbire kmetijskega ministra in poudaril, da je bila končna odločitev sprejeta pod neposrednim vplivom parlamenta. Predsednik je izpostavil, da je vlada prvotno za ta položaj predvidela drugega kandidata, vendar se je nato uklonila predlogom parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Pezeškian je pojasnil, da so poslanci tisti, ki so neposredno predlagali trenutnega ministra, vlada pa je njihovo mnenje upoštevala, ker poslance razume kot legitimne predstavnike ljudstva in strokovnjake na tem področju. Ta poteza kaže na predsednikovo strategijo sodelovanja z zakonodajno vejo oblasti, hkrati pa v javnosti odpira vprašanja o avtonomiji izvršne oblasti pri sestavi kabineta. Pezeškian je poudaril, da je bil njegov cilj zagotoviti politično enotnost in upoštevati mnenja parlamentarnih strokovnjakov, kar naj bi olajšalo potrditev vladne ekipe in kasnejše izvajanje kmetijske politike. Izjave so bile podane v kontekstu pojasnjevanja kadrovskih odločitev, ki so v iranski politiki pogosto predmet javnih razprav.

Protesti v Iranu so se začeli zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. Trump je opozoril Iran, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Mediji pa so proteste predstavili kot zgolj ekonomske in ne kot proti-režimske.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru napovedal korenite gospodarske spremembe, ki vključujejo odpravo sistema več različnih menjalnih tečajev za ameriški dolar. Pezeškian je poudaril, da bo država opustila subvencionirana tečaja v višini 28.000 in 70.000 rialov, kar predstavlja poskus stabilizacije iranskega gospodarstva in zmanjšanja tržnih anomalij. Po njegovih besedah so tovrstni ukrepi nujni za vzpostavitev pravičnejšega finančnega sistema, ki ne bo več dopuščal posameznih privilegijev. Poleg gospodarskih reform je predsednik izpostavil pomen družbene in politične enotnosti v državi. Izjavil je, da v družbi ne bi smelo biti prostora za razkol in nesoglasja, če so vsi deležniki pripravljeni sprejeti resnico in ravnati pravično. Po njegovem prepričanju je politika brez pravičnosti obsojena na propad, zato je pozval k preglednemu in jasnemu dialogu, ki bi omogočil tesnejše sodelovanje med različnimi družbenimi skupinami v Iranu. Njegove izjave prihajajo v času, ko se država bori z visokimi stopnjami inflacije in mednarodnimi sankcijami.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je zavrnil odstopno izjavo prvega podpredsednika Mohamada Reze Arefa, so sporočili iz urada predsednika države. Ali-Asgar Šafieian, svetovalec v uradu predsednika, je potrdil prejšnja ugibanja o Arefovem odstopu, vendar je poudaril, da predsednik države zahteve po umiku s položaja ni sprejel. Informacija o ponujenem odstopu se je v javnosti najprej pojavila prek poročil medija Raja News, kasneje pa so jo povzeli tudi drugi tuji in opozicijski mediji. Kljub uradni potrditvi, da je podpredsednik ponudil svoj odstop, razlogi za to potezo niso bili javno objavljeni. Mohamad Reza Aref, ki velja za izkušenega politika znotraj reformističnega krila, je bil na položaj imenovan po predsedniških volitvah julija letos. Zavrnitev odstopa nakazuje na prizadevanja predsednika Pezeškiana po ohranitvi stabilnosti znotraj svojega kabineta v obdobju, ko se Iran spopada z notranjimi političnimi pritiski in zahtevnimi mednarodnimi razmerami.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je Abdolnaserja Hemmatija uradno imenoval za novega guvernerja Centralne banke Irana (CBI). Odločitev so člani kabineta potrdili na sredinem zasedanju vlade v Teheranu, s čimer je Hemmati prevzel vodenje ključne finančne institucije v državi. Imenovanje je bilo formalizirano s predsedniškim dekretom, ki poudarja prenos pooblastil v obdobju, ko se država spopada z zahtevnimi gospodarskimi izzivi. Hemmati, ki je to funkcijo že opravljal v preteklosti, se vrača na čelo centralne banke z nalogo stabilizacije nacionalne valute in obvladovanja inflacije. Njegova izvolitev odraža prizadevanja nove administracije predsednika Pezeshkiana za vzpostavitev izkušene ekipe na področju monetarne politike. Kot poroča uradna tiskovna agencija IRNA, so prioritete novega guvernerja usmerjene v krepitev bančnega sektorja in izvajanje ukrepov za ublažitev učinkov mednarodnih sankcij na iransko gospodarstvo.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Galibaf je predsedniku države Masudu Pezeškianu uradno poslal v izvajanje zakon o zahtevah in določbah za letne proračune. Gre za ključen pravni akt, ki določa tehnične in strukturne okvire za pripravo prihodnjih državnih proračunov v Iranu. Zakon naj bi poenostavil proračunske postopke in zagotovil, da so letni finančni načrti v skladu z dolgoročnimi gospodarskimi cilji države. S podpisom in uradno objavo se zakon začenja izvajati na izvršni ravni, kar pomeni, da bo morala vlada pod vodstvom Pezeškiana prihodnje proračunske predloge pripraviti v skladu z novo sprejetimi pravili. Postopek je zaključek zakonodajne poti, ki se je začela z obravnavo osnutka v parlamentu, s čimer so bili postavljeni temelji za bolj stabilno fiskalno politiko v času povečanih gospodarskih izzivov za državo.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril, da bo njegova vlada prednostno obravnavala zahteve in potrebe predstavnikov zasebnega sektorja. Na srečanju z gospodarskimi aktivisti je izpostavil, da je podpora zasebnemu gospodarstvu ključna prioriteta njegove administracije. Po njegovih besedah bo vlada sistematično spremljala izvajanje zahtev gospodarskih subjektov, kar naj bi spodbudilo stabilnost in razvoj v državi. Predsednik je napovedal, da bo osebno pregledal izide vseh strokovnih srečanj z gospodarskimi združenji. Cilj tega nadzora je zagotoviti, da se teoretične rešitve in predlogi dejansko spremenijo v operativne ukrepe. Pezeškian je zagotovil, da bodo odločitve o izvajanju teh rešitev sprejete v najkrajšem možnem času, s čimer želi vlada pokazati svojo resnost pri reševanju gospodarskih izzivov, s katerimi se soočajo iranski podjetniki.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Člani iranske vlade pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana so se v sredo, 31. decembra 2025, zbrali na redni seji v prostorih predsedstva. Po končanem srečanju so ministri in drugi visoki predstavniki kabineta stopili pred novinarje v dvorišču predsedniške palače, kjer so podali izjave o aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih. Dogodek je zaznamovala tudi prva uradna udeležba Abdolnaserja Hemmatija v vlogi novega guvernerja centralne banke, ki je s svojimi nastopi pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Srečanje predstavlja nadaljevanje redne komunikacijske strategije štirinajste iranske vlade, ki si prizadeva za večjo preglednost delovanja izvršilne oblasti. Ministri so v daljšem pogovoru z novinarji pojasnjevali sprejete odločitve s seje, ki so se nanašale na tekoče vladne projekte in odzive na gospodarske izzive v državi. Prisotnost ključnih resorjev na tiskovni konferenci po seji vlade nakazuje na poskus stabilizacije političnega komuniciranja v obdobju povečanih regionalnih in notranjih pritiskov.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Iranski parlament je zavrnil dele predlaganega proračuna za leto 1405 po iranskem koledarju, saj so poslanci ocenili, da bi nekateri finančni ukrepi lahko povzročili dodatno inflacijo. Predsednik parlamentarne komisije za proračun je pojasnil, da so popravki v proračunu nujni za zagotavljanje socialne pravičnosti in zaščito preživetja državljanov. Vodstvo organizacije za proračun je poudarilo, da je glavna omejitev vlade preprečevanje inflacijskih pritiskov, zato v proračun ne bi smeli vključevati nerealnih prihodkov, ki bi povečali javnofinančni primanjkljaj. Predstavniki zasebnega sektorja so izrazili ostre kritike na račun predloga proračuna, ki ga označujejo za proračun stagflacije. Opozarjajo na nevarnosti povečevanja davčnih bremen v času gospodarske stagnacije, rast zadolževanja države ter povečevanje sredstev za državna podjetja na račun razvojnih investicij. Kritiki menijo, da bi takšna porazdelitev sredstev še dodatno zavrla gospodarsko aktivnost in povečala življenjske stroške prebivalstva. Razprava v parlamentu se tako nadaljuje v smeri iskanja ravnovesja med nujnimi državnimi izdatki in vzdržno fiskalno politiko.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je ostro odzval na zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o obnovitvi letalskih napadov na državo. Pezeškian je poudaril, da bo Iran na vsakršno obliko agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom, ki ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump obljubil podporo morebitnim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo sprejel pogojev novega jedrskega dogovora. Iran je ob tem pozval mednarodno skupnost k obsodbi ameriških vojnih groženj, ki jih označuje za hudo in eksplicitno kršitev mednarodnega prava. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je ponovil stališče Teherana, da se bo država odločno branila pred vsakršno ponovno agresijo. Iranske oblasti vztrajajo, da so njihove jedrske dejavnosti in obrambne zmogljivosti namenjene izključno mirnodobnim in varovalnim namenom, medtem ko Trumpov pritisk interpretirajo kot politiko zatiranja.